Respiratornite virusni infekцii gi zafaḱaat razlichnite delovi od sistemot za dishenje kako shto se nosot, grloto, sinusite, bronhiite, bronhiolite i belodrobniot parenhim.
Nastinkata i gripot se najchestite virusni infekцii vo nasheto podnebje. Tie stanuvaat aktuelni vo esenskiot i zimskiot period so namaluvanje na nadvoreshnata temperatura.
Ovie infekцii mozhe da ja afektiraat bilo koja starosna grupa, no pochesti se kaj deцata poradi nivniot poslab imunitet.
Najchesti respiratorni virusi se influenцa A i B, respiratorniot sinцiцielen virus, parainfluenцa virus, adenovirus, rinovirus, korona virusi (vkluchuvajḱi go i Kovid-19).
Ovie infekцii se karakteriziraat so visoka zaraznost i so brza transmisija, odnosno lesno se prenesuvaat po kapkov pat preku sekretite od kashlanje, kivanje ili so blizok kontakt na zdravo so bolno liцe, kako i preku predmeti koj se naoǵaat vo neposredna okolina na bolniot. Zatoa ovie respiratorni infekцii lesno se shirat vo zatvoreni prostorii kade shto prestojuvaat pogolem broj na deцa i vozrasni, kako shto se kolektivnite ustanovi, gradinkite i uchilishtata.
Kako dopolnitelni faktori koi pridonesuvaat vo nivno shirenje se vlazhnosta na vozduhot i aerozagaduvanjeto.
Simptomi
Simptomite kaj ovie infekцii se mnogu slichni i samo vrz baza na istite ne mozhe so sigurnost da se kazhe za koja virusna infekцija se raboti.
Respiratornite virusni infekцii najchesto gi zafaḱaat gornite dishni patishta i klinichki se manifestiraat kako vospalenija: rinit, tonzilit, laringit, sinusit, a mozhat da gi zafatat i dolnite respiratorni patishta koi odat so klinichka slika na bronhiolit, bronhit i pnevmonija.
Najchesti simptomi na respiratorni virusni infekцii se:
- techenje na nos
- zatnat nos
- цrveni ochi koi sozlat
- bolka vo grloto
- kivanje
- kashlanje so ili bez iskashluvanje
- pokachena telesna temperatura, treski
- malaksanost, bolka vo muskuli i zglobovi
- glavobolka, razdrazlivost
- namalen apetit
- teshko dishenje so vizing
Simptomite se razvivaat akutno, so razlichen intenzitet i zavisat od individualnata podgotvenost na imunoloshkiot sistem da se bori protiv infekцijata. Respiratornite infekцii kaj vozrasnite najchesto se manifestira so blagi simptomi, dodeka kaj novorodenchinjata ili doenchinjata mozhe da predizvikaat i komplikaцii. Simptomite voobichaeno traaat edna do dve nedeli. Dokolku simptomite se zadrzhat podolgo i se prosledeni so vloshuvanje na opshtata sostojba kako povtoren porast na telesnata temperatura i pojava na dopolnitelni simptomi, treba da se zemat predvid i mozhni komplikaцii. Togash se nametnuva i potrebata od doplnitelni isleduvanja i konsultaцija so matichniot lekar. Komplikaцiite se pochesti kaj malite deцa, bremenite, liцata postari od 65, godini i liцata so hronichni zaboluvanja.
Virusnata infekцija chesto doveduva do vloshuvanje na veḱe pristunite hronichni belodrobni zaboluvanja kako shto se astmata i opstruktivniot bronhit.
Lekuvanje
Lekuvanjeto na virusnite infekцii najchesto e simptomatsko.
Koga se vo prashanje voobichaeni i poznati virusni infekцii, najdobar tretman za lekuvanje e da se ostane doma i da se miruva, shto ovozmozhuva imunoloshkiot sistem da se bori protiv virusot.
Za vreme na miruvanjeto, vazhno e da se pijat dovolno technosti. Zemanjeto technosti e isto taka vazhno poradi zagubata na voda od teloto za vreme na pokachena temperatura. Namesto voda, za nadopolnuvanje na technosti mozhe da se koristat chaevi, nezasladeni ovoshni sokovi i proizvodi za rehidrataцija, dokolku e potrebno. Se preporachuava balansirana ishrana koja sodzhi vitamini i minerali. Miruvanjeto i odmorot pomagaat vo zakrepnuvanjeto.
Zgolemenata telesna temperatura prestavuva prv odbranben mehanizam na organizmot vo borba protiv infekцijata. Pri pokachuvanje na temperaturata na 38-38,5 °C se aktiviraat imunoloshki mehanizmi koj uchestvuvaat vo odbrana na organizmot. Dokolku dademe antipiretik na temperatura pod 38,5°C doaǵa do poslab odgovor na samata infekцija i infekцijata mozhe da trae podolgo. Poradi toa antipiretik se dava samo dokolku temperaturata e nad 38,5 °C, a po nekoi preporaki i 39 °C. Virusnite infekцii nikogash ne se tretiraraat so antibiotiцi.
Preventivno davanje na antibiotiцi ne se preporachuva. Prekumernata upotreba na antibiotiцi doveduva do razvoj na rezistenцija na bakteriite. Antibiotiцite dopolnitelno go oslabuvaat imunoloshkiot sistem i negativno deluvaat na zazdravuvanjeto.
Antivirusnite lekovi protiv grip se pokazhalo deka ne samo shto go skratuvaat vremeto na simptomite, tuku mozhe da go namalat i rizikot od teshko zaboluvanje i smrt, a imaat najgolema pridobivka ako se zemat vednash po pojavata na prvite simptomi.
Prevennцija
Za da se zashtitime od respiratornite virusni infekцii, zimno vreme potrebno da se izbegnuva prestoj vo zatvoreni prostorii, kako shto se: trgovski цentri, detski igroteki, kino sali. Treba da se izbegnuva poseta na bolni liцa, a prostoriite mora chesto da se provetruvaat.
Bolniot treba da ja pokriva ustata i nosot pri kivanje i kashlanje. Isto taka potrebno e da se primenuva pravilno odlozhuvanje na maramchinjata koi gi upotrebuva bolniot. Neophodno e dosledno sproveduvanje na higiena na raцete po dopir so kontaminirani materijali i dezinfekцija na kontaminiranite povrshini.
Za zajaknuvanje na odbrambenite mehanizmi potrebno e da se vnesuvava ishrana bogata so proteini, vitamini i minerali – vitamin Ц i D i da se prestane so pushenjeto.
Odmorot i fizichka aktivnost na chist vozduh isto taka pridonesuvaat za zajaknuvanje na imunitetot.
Pred pochnuvanje na sezonata na grip primanjeto vakцina protiv grip go namaluva rizikot od infekцija. Sepak efikasnosta od vakцinata zavisi od vremeto koga ḱe se primi vakцinata i kolku dobro taa e prilagodena na dominantnite vidovi na grip vo sezonata.
Vakцinaцijata poritiv grip osobeno se preporachuva na postarite liцa i bolnite od hronichni zaboluvanja.
